Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com
OZS Izobraževanje

Nujno zagotoviti likvidnost podjetij in odpraviti varovalke iz megazakona 

04. 04. 2020
Avtor: Mira Črešnar

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pozdravljamo ukrepe vlade, ki so bili oblikovani s ciljem pomagati tudi mikro in malim podjetjem, samostojnim podjetnikom ter samozaposlenim. Vendar pa z varovalkami v megazakonu nismo zadovoljni, zato smo na današnjem srečanju delodajalskih organizacij z ministri na Brdu pri Kranju ponovno apelirali na vlado, da jih odpravi v naslednjem paketu, saj si želimo, da bodo cilji vlade tudi dejansko doseženi. Predlagali smo tudi ukrepe, s katerimi bi zagotovili likvidnost podjetij.

 

”Po današnjem srečanju ocenjujemo, da bodo ključne pripombe OZS in ostalih delodajalskih v naslednjem mega zakonu vendarle upoštevane. Ponovno poudarjam, da bomo lahko vsi skupaj normalni zaživeli po koncu epidemije le, če se bo gospodarstvu uspelo ponovno zagnati in če bomo ohranili delovna mesta. Prav zato si želimo, da bodo nekatere nesmiselne varovalke iz megazakona odpravljene. Za svojo uspešnost podjetja ne smejo biti kaznovana, ampak nagrajena,” je ob zaključku srečanja na Brdu pri Kranju poudaril predsednik OZS Branko Meh in izpostavil nekatere nujne ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. »Država naj subvencionira najemnine za poslovne prostore, nemudoma je treba omogočiti hitre kredite za obratna sredstva ter urediti plačilno disciplino, in sicer na način, da bi se DDV plačal šele po plačani realizaciji. Odlogobveznosti pa naj velja tudi za lizing hiše, tako kot za banke. Vse te storitve morajo biti za kreditojemalce in lizingojemalce brezplačne,” je med drugim predlagal predsednik Meh. SID banka trenutno kreditira samo velika podjetja, zato je Meh apeliral, da se krediti omogočijo tudi malim in mikro podjetjem ter samostojnim podjetnikom. Tudi Slovenski podjetniški sklad bi že moral imeti zagotovljena sredstva za kreditiranje, a jih še nima. Po besedah ministra Počivalška bodo tudi to v najkrajšem možnem času uredili.

 

V OZS si seveda želimo, da so že sprejeti ukrepi res le prvo poglavje nadaljevanke in da bodo v naslednjem paketu upoštevane ključne pripombe OZS, ki jih izpostavljamo v nadaljevanju. Vlada je sicer danes napovedala, da bo drugemu svežnju ukrepov sledil še tretji.

 

1. Menimo, da zakon ne sme destimulirati delodajalcev, da ne bodo uspešni, le zato, da bodo upravičeni do povračila nadomestila plače za delavce, ki so bili na čakanju na delo oz. da ga ne bodo morali vračati. Po zaključku epidemije je treba gospodarstvo spodbujati k novemu zaposlovanju in ustvarjanju čim več prihodkov, saj bo imela od tega koristi tudi država.

2. Opozarjamo, da so nekateri v tem času postali davčni dolžniki izključno zaradi epidemije in ti ne bodo upravičeni do temeljnega dohodka. Predlagamo, da se določi nek znesek, ki ga lahko upravičenec dolguje ali pa se določi drug presečni datum. 

3. Omejevanje višine nadomestila navzgor in navzdol se ne zdi pravično do delavcev, zato naj se ta omejitev odpravi. Vsak delavec naj prejme nadomestilo v višini 80 % osnove.

4. Delodajalci bodo zaradi nelikvidnosti (naročniki ne plačujejo že zapadlih računov) imeli težave z zalaganjem nadomestila. Predlagamo, da se vzpostavi mehanizem, da bo ZRSZ nadomestilo izplačeval direktno delavcem ali pa naj delodajalcem nakaže akontacijo. 

5. Glede na vse te obremenitve pa naj država povrne še dohodnino in sorazmerni del regresa za leto 2020 za obdobje, ko bodo delavci na čakanju na delo. 

6. Predlagamo tudi, da se prekinitev čakanja na delo v zakonu ne omejuje na 7 zaporednih dni v mesecu. Delodajalci naj o tem sami odločajo, saj sami najbolje poznajo delovne procese v podjetju.

 

srečanje na brdu

Preberite tudi